V Gropadi so imeli velik hlev in kovačnico. Tam so kovali krave in vole. V hlevu so imeli krave in bika. Videli smo jasli, kamor so dajali seno. Danes imajo v hlevu kletke z belimi kunci.
V vsakem hlevu je visela slika sv.Antona Puščavnika. Ta svetnik varuje živali v hlevu. Tudi duhovnik ali "gaspud" je enkrat na leto hodi blagoslovit ali "požegnat" dom in hlev. Vsak hlev mora imeti podobo sv.Antona.
Senik je stal nad hlevom. Pravili so mu "uoder". Nekateri so šli na senik po lestvi ali "luojtrah" skozi odprtino v stropu. Drugi so imeli navpičen rov, po katerem so metali v hlev seno. Seno je bilo stlačeno, zato ga je bilo težko jemati. Za to opravilo so uporabljali posebno orodje, ki so mu pravili "bukovna". Nekateri so na seniku tudi spali. Ob nedeljah po kosilu je Franckov oče šel počivat na senik. Seno je lepo dišalo.
Poleti so morali kositi travo s koso, ker ni bilo kosilnic.Travo so posušili in jo vozili domov. Tam so jo spravili v senik. Ko so pripeljali seno, so ga na seniku teptali z nogami, da bi ga shranili čim več. Pri tem opravilu so bili vsi umazani od prahu. Seneni drobir ali "mrvice od sena" so uporabljali proti prehladu.
Poleti so po paši dali kravam svežo travo, peso in koruzo. Pozimi so dali v škafe slamo od ječmena, ker je bila bolj mehka in je krava dala več mleka. V škaf so dali tudi suho deteljo, ki so jo pokosili, potem posušili in jo zmešali s slamo. Slamo so rezali s slamoreznico. Repo, peso in koruzo so zrezali in zmešali z otrobi. "Uotrobe" so Trebenci kupovali po dve tri kile v trgovini "Pr Pahorje". Poleti so shranjevali seno in ga pozimi dajali kravam. Za govedo so kuhali v velikih kotlih. Kravam so dali en škaf vode zjutraj in enega zvečer. Nekatere krave so popile 20 litrov, druge pa samo 5 litrov vode na dan. Krave so vedele, katere trave so strupene. Na paši jih niso pojedle. Ponoči so imele krave za večerjo seno in vodo. ŠKAF Škaf je posoda za krmo ali vodo. V preteklosti je bil lesen ali iz kovine. Danes imajo ljudje škafe iz plastike.
Vsak dan je bilo treba počistiti kravo. Uporabljali so štrigelj ali "štregelj" in krtačo ali "škrtaco". Štrigelj je kvadratne oblike, ima lesen ročaj in osem vrst nazobčanih rezil. S štrigljem so odstranjevali blato in umazanijo s kravje kože, potem pa so jo s krtačo lepo očistili. Za to opravilo so porabili približno deset minut. Nekateri so štrigljali in čistili kravo vsak dan, drugi pa enkrat na teden. Ko so se krave vrnile s paše, so jih očistili. Nekateri niso cel teden očistili krav in na paši se je videlo, katera krava je umazana. Vsak dan so kravam očistili tudi oči. Na paši so bili tudi klopi. Nevarno je bilo, če je ostalo žrelo v koži. Pazili so, da ni šel klop na vimena. Gospa Ivanka Križmančič ima staro krtačo in štrigelj, ki ju je kupila pred desetimi leti na kmetijskem sejmu v Veroni.