HURA! - KOLEDNICE IN GLASBENA PRAVLJICA


KAZALO

1) ZGOŠČENKI NA POT
2) INTERVJU Z ZBOROVODJO VILMO PADOVAN
3) INTERVJU S PESNICO ZLATKO OBED
4) INTERVJU Z GLEDALIŠKIM IGRALCEM DANIJELOM MALALANOM
5) INTERVJU Z GLASBENIKOM ALJOŠO TAVČAR
6) INTERVJU Z GLASBENIOKOM ALJOŠO SAKSIDO

MP3-DOWNLOAD

1)Ben Ben Benjamin.mp3
2)Bog vas živi (Trebče).mp3
3)Vam p'rušč'm eno srečno novo leto(Križ).mp3

ZGOŠCENKA - CD

 


 

ZGOŠČENKI NA POT

Vesel sem in zadovoljen, da lahko na pot pospremim pomembno delo mladih src in glasov.

Zadovoljen sem, ker sem imel kot oče učencev priložnost občudovati neumorno in kvalitetno pedagoško delo učiteljic osnovne šole Pinka Tomažiča. To se prav gotovo odraža iz pričujoče zgoščenke.

Zadovoljen sem kot glasbenik, ki je sledil natančnemu raziskovalnemu delu učiteljic, ki so znale pritegniti k sodelovanju pesnico in glasbenike. Tako so s skupnimi močmi zaokrožili glasbeno sporočilo,ki veje iz te plošče.

Veliko ur je bilo potrebnih, da so se lahko oglasile kolednice iz domačih

krajev – brez prostovoljnega dela in zagnanosti pač to ne bi bilo mogoče. Pa tudi veliko vere v končni cilj je potrebno za urasničititev tako obsežnega načrta in idealizma, ki učiteljskem zboru osnovne šole Pinka Tomažiča prav gotovo ne manjka.

In sedaj je zgoščenka pred nami. Polna otroške igrivosti in iskrenosti, pa tudi zasanjanih intimnih trenutkov ne manjka. Bogata v glasbenem sporočilu in izredno prepričljivo in dognano izvedena.

če pomislimo, da sodelujejo pri izvedbi vsi učenci šole, lahko trdim, da je to velik dosežek vseh izvajalcev.

Želel bi, da bi jo velikokrat poslušali v družinskih krogih v dolgih jesenskih in zimskih večerih. To je glasbeno sporočilo in voščilo učencev osnovne šole Pinka Tomažiča, ki jim lahko za opravljeno delo vsi iz srca čestitamo.

Matjaž Šček

nazaj na kazalo

INTERVJU Z ZBOROVODJO VILMO PADOVAN

Kje ste se rodili?

Rodila sem se v Trstu, doma sem iz Trebč.

Kje ste obiskovali osnovno šolo?

V istem poslopju ,kjer jo vi

.

Kje trenutno delate?

Trenutno delam na Glasbeni Šoli v Sežani.

Kje ste se šolali?

Opravila sem osnovno šolo v Trebčah, srednjo šolo na Opčinah, nato sem se vpisala na Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu. Med tem časom sem učila klavir pri Glasbeni matici. Opravila sem maturo na liceju in diplomirala iz klavirja.

Kdaj ste se začeli ukvarjati s glasbo?

Od otroštva. Moja mama in tata sta pela v pevskem zboru in sta se odločila, da me bosta vpisala na Glasbeno matico.

Kdo Vas je navdušil za glasbo?

Ko sem bila še otrok, je Glasbena matica odprla podružnico v Ljudskem domu v Trebčah.Vadili smo na klavir, ker ga doma nismo imeli. Zeblo je, a smo potrpeli.

Kateri inštrument igrate?

Klavir.

Kje ste se učili glasbo?

Najprej na podružnici Glasbene matice v Trebčah. Ko so to ukinili, sem hodila v Trst (ul. Ruggero Manna). Zdaj so se preselili v nove prostore v Rojan, ker so bili ti prostori stari.

Koliko let že igrate?

Od 2. ali 3. razreda osnovne šole.

Kateri inštrument igrate najraje?

Poznam samo klavir.

Katera skladba Vam je najbolj všeč?

Skladb je veliko in vsaka je po svoje lepa. Ne morem se opredeliti samo za eno.

Katerega skladatelja imate najraje?

Velja isto.

Kaj se še učite pri glasbi?

Poznati moram note, kako se jih bere, kako se jih spremeni v zvok, znati moram tudi, kako se posluša glasbo, najvažnejše skladatelje, poslušanja inštrumentov…

Ste že sama kaj komponirala?

Tega se nisem še nikoli lotila. Ne.

Ste že izdelali kako ploščo?

Ne. Izkušnja, ki sem jo imela z vami, je zame prva.

Kje nastopate?

Kot pianistka ne nastopam več. Odločila sem se za poučevanje.

Kje bi najraje nastopala?

Vsak si želi najlepšo dvorano.To so sanje.Kot zborovodja ali pianist je bilo vsakokrat nekaj posebnega.

Bi radi igrali v orkestru?

Zanimivo bi bilo. Moj inštrument pa je specifičen, samostojen.

Kateri je Vaš najljubši dirigent?

Moj mož. Seveda obstajajo boljši na svetu. Med tistimi pa, s katerimi sem delala kot pevka, mi najbolj ustreza.

Kateri je Vaš najljubši pevec?

Obstaja ogromno tipov pevcev. Nekateri so mi zelo všeč.

Kateri je Vaš gojenec?

Nekdo prihaja občasno k meni in se skozi igro učimo. To je Simon, ki je tudi zelo priden. V sežanski glasbeni šoli učim štiri otroke in poleg tega bom začela korepetirat.

Kateri načrt imate za bodočnost?

Nimam veliko načrtov. Rada bi opravljala lepo svoje delo. Bila bi mirna in zadovoljna, če bi vse ostalo tako, kot je sedaj.

Kaj delate v prostem času?

Perem, likam, pospravljam, se jezim, spodbujam svojega otroka, skrbim za moža…

Kaj bi svetovala mladim, ki se želijo ukvarjati s svetom glasbe?

Glasba je v človeku. Od zmeraj je človek čustva izražal s prepevanjem, tudi tisti človek, ki se z glasbo ni ukvarjal.Glasba nas spremlja skozi celo naše življenje. Prav je, da se osnov glasbe naučimo, ker nam to v življenju prej ali slej koristi. To bo obogatitev, eno spoznanje več. Kdor se želi dalje ukvarjati s tem, bo moral vložiti veliko truda in hkrati veselja. Znanje je bogastvo, ki ga ima človek v sebi za vedno. Svetujem, da se vsak od nas loti tega. Ni nujno, da gre do diplome, da spozna svet, ki je ljudem zelo blizu, ki je v nas.

nazaj na kazalo

INTERVJU S PESNICO ZLATKO OBED

Na prtu je pisalo: če ti je za srečo mar, ne jezi se nikdar.

Na blinku, kjer so mesili kruh, je pisalo: Od kraja ženina vzela, kot čebelica ga zbirala bo.

Te besede so stare 150 let. Napisali so jih naši predniki. Moja babica ni znala pisati ne brati, je pa znala prebrati preko figure.

Pesmica govori o lešnikih in orehih. Lešniki in orehi zrastejo sami. Da mi ugotovimo, kaj je v njih, jih moramo odpreti, streti.

V košarico sem dala velikonočna jajčka. To je pa sad človeka.človek mora naravo doumeti in prodreti radovednost in znanje. To je pomen Neme pesmi. Beseda izhaja iz pradavnine, danes imamo televizijo, računalnik.

Danes je beseda bolj živa.

Katera je bila vaša prva pesem?

Moja prva pesem je bila Trgovina besed. Objavljena je bila leta 1982. Napisala pa sem jo veliko prej.

Zakaj ste izbrali to delo?

Pisanje ni moj poklic, ni moje delo.

Jaz sem čutila, da moram nekaj izraziti, nekaj upodobiti, ta je bila moja velika želja. Želela sem iti v besedo. Sedem za mizo in pišem.

Kdaj pišete pesmi?

Sedaj pišem zvečer. Prejšnja leta sem nosila s sabo beležko in kadar se mi je porodila neka misel ali beseda, ki sem jo iskala, sem jo takoj zapisala.Sedaj vidim besedo tudi v podobi. Kot poznam vas, poznam vaše obraze in bi vas lahko kjerkoli prepoznala, tako je tudi s tem čustvom.

Ko je pesem končana, imam občutek, da ni končana, da moram še nekaj dodati. In dokler ne čutim, da je popolna in da je končana, nimam miru.

Kje živite?

Živim na Opčinah komaj eno leto, prej pa sem 27 let srečno živela v Trebčah.

Je katera od vaših pesmi nastala na nenavaden način?

Najbolj čudna je bila prva pesem. Stara sem bila osem let. Deževalo je in je posijalo sonce. Nastal je lep občutek in sem jo napisala. Sedaj se ne spomnim, katere so bile besede. Podobna je bila pesmici Sonček sije, dežek gre.

S čim se še ukvarjate?

Sedaj pišem, rišem in tako je moje živlenje.

Pišete tudi ponoči?

Zgodi se tudi, da pišem ponoči, samo ne za dolgo.

Včasih se zgodi, da se zbudim. Nenadoma si nekaj izmislim in vidim tudi celo poglavje. Takrat moram takoj vstati in nemudoma zapisati vsaj ključne besede.

Pišete pesmi za otroke?

Pred kratkim sem spoznala, da lahko pišem pesmi za otroke. So otroške in niso še, toda vem, da bodo postale vedno boljše, za otroke bolj razumljive.

Kdaj ste začeli pisati pesmi?

Ko sem bila stara osem let. Takrat sem napisala prvo pesem. Potem sem za nekaj časa opustila pisanje, kasneje sem ponovno začela pisati pesmi.

Mislim, da že dojenček nekako živi pesem, ko mu mamica poje uspavanke in pesmice, da se dobro počuti, čeprav še ne razume.

Vam je kdo pomagal pisati pesmi?

Ne. V šoli so nas učili o Prešernu. Ampak to čutenje, kar bi radi napisali, to pride samo. čas dopolnjuje besede, sčasoma postajamo bolj izkušeni, spoznavamo nove strvari in vse to pomaga.

Katera pesem vam je najlepša?

Morda Trst. Ima čuden naslov.

Zakaj ste uporabljali čudne besede in naslove?

Živela sem zelo čudno in določenih stavri nisem razumela. Kasneje sem poiskala take besede, da sem lahko izrazila to čutenje.

Kaj pa o naslovu vaše zbirke Ob vodi in kruhu?

Bila sem vesela da živim, voda in kruh mi veliko pomenita; biti ob vodi in kruhu pomeni radost življenja.

Kakšen spomin imate na rojstno hišo?

Doma sem z Idrijskega, visoko v hribih, živela sem na kmetiji sredi gozda med Cerknom in Idrijo. Meni ta kraj pomeni vir življenja, nenehno ga nosim v sebi, ga posredujem in bližnji ga takoj zazna. Jaz čutim v sebi nekakšno domovino kot vir sreče. To je povezano s še nerazumljivimi vezmi. Življenje naših prednikov nam kot odsev daje vpogled v življenje, posreduje nam modrost. Rojstni kraj, rojstna vas nam nenehno daje neko znanje. In preko pesmi podoživljamo in prepoznavamo to ljubezen do domovine, do besede. Ko se nekdo odloči, da bo nekaj napisal, je to prisotno.

Poglejte te črnobele in barvane narcise. Nekdo se odloči, da napiše neko presmico. Najprej pride pesem črnobela, ampak še vedno se prepoznajo narcise, čeprav so črnobele in takih ni v naravi. Ko mi to v sebi prepoznamo, se nam iznenada pojavi beseda, naravna in barvna.

če se vam včasih zdi beseda kot črnobela fotografija, morate vztrajati in napisati lastno pesmico, ker potem nujno nastane barvna in živa.

 

nazaj na kazalo

INTERVJU Z GLEDALIŠKIM IGRALCEM DANIJELOM MALALANOM

Kje stanujete?

Trenutno živim v Trstu, doma pa sem iz Trebč ( od Štavalinov).

Kaj delate v življenju?

Sem gledališki igralec in se ukvarjam z gledališčem.

Kje ste se šolali?

Vrtec sem opravil v Trebčah, šolo tudi ( takrat ni bila celodnevna), srednjo šolo na Opčinah, višjo (oddelek za geometre) pa v Trstu. Nato pa nisem vedel,ali naj se odločim za študij za arhitekta ali gledališkega igralca. Prijavil sem se k sprejemnim izpitom na Akademiji v Ljubljani. Nato sem štiri leta obiskoval Akademijo za gledališče, radio, film in TV. Opravil sem vse izpite, sedaj pa končujem diplomo. Že tri leta delam v gledališču v Trstu.

Ali Vam je všeč delo z otroki?

Delo z otroki mi je zelo všeč. Glede na dosedanje izkušnje so otroci zelo zahtevni. Delal sem v poletnem centru, gledališki delavnici… Otroci so me takrat v resnici izčrpali. Lahko izrazim svoje občudovanje in spoštovanje do učiteljic, ki so tako marljive in rade delajo z vami.

Pri kolikih letih ste se začeli ukvarjati z gledališčem?

Z gledališčem se ukvarjam že celo življenje: opravil sem raznorazne nastope. Začel sem v vaših letih: v vrtcu in osnovni šoli ( z učiteljicami Nado Jerman, Meri Ozbič in Saško Gorup). Veliko smo igrali. Skoraj sem bil tega že naveličan, saj so mi poverili vedno kako vlogo. Spominjam se, da je v spričevalih pisalo: učenec je marljiv, vendar včasih nerad sodeluje. Bilo je obdobje, ko se je vsega tega nabralo preveč in sem se uprl. Z gledališko predstavo sem začel, ko sem šel na srednjo šolo na Opčine in smo tam z režiserko Olgo Lupinc priredili Figole Fagole. To je zgodba o dveh vaseh: eni je ime Figole, drugi pa Fagole, v eni vasi izdelujejo klobuke, v drugi pa dežnike. Župan in županja ter vaščani dveh vasi se stalno kregajo med seboj. Na koncu pa se pobotajo in ustanovijo novo vas: Fiagole. Kljub temu pa se vseeno skregajo. Ta je bil moj začetek. Na višji šoli v Trstu se nisem preveč ukvarjal z gledališčem. Nato pa je bila v gledališču gledališka šola, kamor sem se vpisal in se nalezel gledališča samega. Imeli smo možnost sodelovati pri predstavah. Navdušil sem se in se odločil, da grem na sprejemne izpite na Akademijo v Ljubljano in jo tudi opravil.Spominjam se še svojega prvega nastopa na velikem odru v Trstu (predstava Unicefa), ko smo se z nekimi kovčki sprehajali po odru.

Katera je vaša naslednja igra?

Nova predstava za odrasle bo " Krvava svadba", Garcie Lorca, za otroke pa pripravljamo "Tantadruja".Na sporedu imamo še igro "Ta veseli dan ali Matiček se ženi “.

V gledališču nosite lasuljo?

če je treba, jo pač nosim, raje je ne bi .če se le da, se temu raje izognem. Pomenim se z našo frizerko, da si izmisli kakšno drugo frizuro.V predstavi ”Jaz in ti mali medo“ nosim lasuljo, da lahko skrijem ušesa.

Ali igrate tudi vlogo ženske?

Do sedaj sem igral samo vlogo palčkove mame.

Bi rad postal filmska zvezda?

Da, vsak bi to rad postal. Nekaj izkušenj že imam iz Akademije. Večjo vlogo sem imel v filmu ”Outsider“. Ob dvestoletnici Prešernovega rojstva nastopam v nadaljevanki. Rad bi postal filmska zvezda, ker si kot tak znan, imaš veliko denarja….Je pa velika konkurenca. Imeti moraš tudi srečo.

Ali je lepo delati v gledališču?

Da, zelo zabavno je. Vaje imamo zjutraj od 10.00 do 14.00 in zvečer od 19.00 do 22.00, dnevno sedem ur. Predstava pa je zvečer. Med predstavo se zabavamo, posebno če gre za komedijo, če pa gre za dramo, je bolj žalostno. Tudi publika je zelo pomembna.

Ste že nastopali v drugih državah?

Redno nastopamo v Sloveniji , potem še na Slovaškem, v Makedoniji, v Bosni, v Sarajevu in v Avstriji.

Ste že sami sestavili igrico?

Ne, tega se še nisem lotil. Moral bi še malo dozoreti. Imeti je treba tudi talent, kar vsem ni dano. Zaenkrat tega nisem še sposoben.

V kateri igri ste najraje nastopali?

Do sedaj skoraj na vseh predstavah, v teh pa, ki so namenjene otrokom, še bolj. Otroci so zelo zahtevna publika. Otroci pokažejo, če jim je predstava všeč, se zabavajo. Vi nimate zadržkov, se sprostite in uživate.

Kaj berete za zabavo v prostem času?

Med sezono se koncentriram na tekst in nimam časa, da bi bral druge stvari. Veliko pa berem poleti na plaži. Prebiram romane, poezije…

V kateri vlogi bi radi nastopali?

Veliko je vlog, ki bi jih nekdo rad igral. Vloge si ne izberemo sami, ampak smo odvisni od drugih.

Katera je bila zadnja igrica?

Zadnja je bila ” Dnevnik Ane Fank“ , v kateri sem igral hudobnega nacista, ki na koncu pride in nažene vseh iz skrivališča.

Ste nastopali na velikih tekmovanjih?

Ne. Najvažnejše gledališko srečanje v Sloveniji je Borštnikovo. Takrat dodelijo vrsto nagrad za najboljšo režijo, za najboljšega glavnega igralca, stranskega igralca…

Kako se počutite, ko ste na odru in zaprejo luči?

Ponavadi postavijo na tla posebne znake (lepilni trak), da lahko vidiš, kam moraš iti. To služi predvsem igralcem. Zgodi se tudi, da kdo pade ali se spotakne za kulisami. Meni se je že zgodilo, da sem pozabil na stopnico. Ko sem se v hipu obrnil, sem se spotaknil.

Katera je vaša največja želja?

Največja želja je ta, da bi delal tako kot do sedaj in bi se ob tem zabaval.

Vam je bila všeč igrica ” Ti in jaz mali medo“ ?

Da, zelo rad igram za otroke. Otroci so tudi za nas vedno novo presenečenje. Večkrat nam gre na smeh, ampak moramo se zadržati.

Vam je lepše igrati v živo ali na radiju?

To sta dva različna medija. Na radiju nimaš publike, govoriš v mikrofon. Lepše je igrati pred publiko, na radiju in televiziji se težje uživiš. V živo je pa čisto drugače: vsakič je nova izkušnja, publika je zraven.

Igrate kakšen inštrument?

Trenutno sem to malo zanemaril, ker nimam časa. Pri osmih ali devetih letih sem začel igrati saksofon pri vaški godbi v Trebčah. Nato sem obiskoval šest let godbeniško šolo. Zaradi pomanjkanja časa pa nisem nadaljeval. Naučil sem se igrati prečno flavto. Ob priložnosti zaigram tudi v gledališču. Zelo rad tudi pojem.

če bi šli nazaj s časom, bi spet izbrali to delo?

Ne vem, mislim, da ja. Ta leta so bila zame najlepša, kar sem jih preživel.

Kaj delate v prostem času?

Zelo rad kolesarim, rad plavam, v morju in v bazenu. Rad hodim v fitness.

nazaj na kazalo

INTERVJU Z GLASBENIKOM ALJOŠO TAVČAR

Za katero pesem ste najprej napisali glasbo?

Ne spominjam se točno, vendar je od pesmic, ki se jih vi učite bila prva VeVeričja.

Katera je bila Vaša najljubša pesem, ko ste bili majhni?

V glavnem so bile to otroške pesmi, ki smo jih peli v otroškem vrtcu in šoli.

Kateri inštrument igrate najraje?

Najraje igram fagot, včasih tudi klavir in kitaro.

Kako ste napisali glasbo za Benjamina?

Najprej sem prebral poezijo Vaše vaščanke Zlatke Obed, potem sem na klavirju sestavil glasbo, nato pa sem dodal še nekaj inštrumentov.

Vam je všeč pesem Benjamin?

Tekst je zahteval živahno glasbo: zdi se mi, da je pesem še kar uspela.

Katera je Vaša najljubša glasba?

V glavnem mi je všeč vsa klasična glasba in predvsem glasba za pihala.

Ali Vam je bila glasba všeč že od otroštva?

Seveda, doma imamo klavir in že kot otrok sem se ob njem zabaval.

Kateri so Vaši načrti za prihodnost?

S svojo glasbeno skupino NOMOS pripravljam koncert opernih arij. Nastopili bomo meseca maja.

Ko ste bili še otrok ste se sami odločili za študij klavirja ali so Vas starši spodbujali?

Najprej sem začel igrati klavir doma s svojim očetom. Študiral sem tudi kitaro vendar sem študij opustil. Pri trinajstih letih sem na konservatoriju začel študirati fagot s profesorjem, vašim vaščanom, Vojkom Cesarjem; pozneje pa še klavir pri Glasbeni matici.

Ali mislite, da bo glasba postala Vaš poklic?

Upam, da se bo to res uresničilo. Sedaj igram večinoma s svojo skupino in v raznih komornih zasedbah in orkestrih. Najprej pa bi rad v najkrajšem času dokončal univerzo, kjer študiram leposlovje.

Kaj Vam je glasba dala?

Glasba mi je zelo všeč. Rad jo poslušam in izvajam ter ustvarjam prijetno vzdušje ob njej.

nazaj na kazalo

INTERVJU Z GLASBENIOKOM ALJOŠO SAKSIDO

Kje ste se rodili?

V Trstu.

Kje živite?

Živim v Vižovljah, zraven Sesljana.

Kje ste obiskovali osnovno šolo?

Obiskoval sem osnovno šolo Karla Štreklja v Sesljanu, zadnje dve leti pa sem obiskoval osnovno šolo Josipa Jurčiča v Devinu.

Kje trenutno delate?

Poučujem kemijo na strokovni šoli. Obenem igram v raznih ansamblih.

Kje ste se še šolali?

Obiskoval se znanstveni licej Franceta Prešerna. Trenutno kemijsko inženirstvo na Univerzi v Trstu. Študiral sem tudi klavir in nekaj violine pri Glasbeni matici.

Kdaj ste se začeli ukvarjati z glasbo?

Z glasbo sem se začel ukvarjati , ko sem bil star kot vi. Ko sem imel sedem, morda osem let, sem začel igrati klavir. Že prej sem ropotal z raznimi lonci, piskal na piščalko, kot verjetno delate tudi vi.

Kdo vas je napotil v svet glasbe?

Sam sem se začel ukvarjati z glasbo, ker mi je bila zelo všeč.

Kateri inštrument igrate?

Študiral sem klavir. Zadnja leta igram tudi kitaro.

Pri kom ste se učili?

Klavir sem se učil pri Glasbeni matici z raznimi profesorji. Predvsem se spominjam Aleksandra Rojca, ki je zelo priden koncertist.

Kje ste se začeli učiti glasbo?

Pri Glasbeni matici v Nabrežini, nato sem nadaljeval v Trstu.

Koliko let igrate?

Igram osemnajst let.

Kateri instrument igrate najraje?

Kitaro.

Katera skladba vam je najbolj všeč?

Všeč mi je veliko skladb.

Katerega skladatelja imate najraje?

Kar zadeva klasično glasbo mi je všeč Richard Strauss, ki je bil sorodnik znanega Straussa. Pisal je romantične skladbe. Kar zadeva moderno glasbo so mi všeč razni kitaristi in skupina Toto.

česa se še učite pri glasbi?

Sam se učim jazz glasbo.

Ste mogoče že kaj sami komponirali?

Seveda. Komponiral sem že več skladb, predvsem za svoje ansamble. Napisal sem tudi pesmi za otroke v okviru otroškega gledališča in za pevke ( za Jasno Kneipp, s katero je tudi zmagala na tekmovanju).

Ste že izdali kako ploščo?

Da, s Kraškimi ovčarji. Z Zamejskim kvintetom smo ravnokar končali snemati ploščo v studiu, s skupino Nomos sem snemal božične pesmi.

Kje nastopate?

Nastopamo v glavnem na Krasu, na južnem Tirolskem, v Nemčiji, v Avstriji, v Sloveniji, v južni Italiji in na Hrvaškem.

Kje najraje nastopate?

Rad bi šel v ZDA . Verjetno pa mi bo uspelo nastopiti v Avstraliji.

Bi radi igrali v orkestru?

Da. Igral sem že v orkestru Glasbene matice. Zelo je lepo, ker je veliko ljudi, zabavaš se, med koncertom pa moramo biti resni. Poleg igranja je tudi družabnost.

Kateri je vaš najljubši dirigent?

Zelo mi je všeč Zubin Metha, kar yadeva klasično glasbo. Glede moderne glasbe, jazza itd. pa naš slovenski dirigent Big Benda RTV Slovenije Lojze Kranjčan.

Kateri pa je vaš najljubši pevec?

Težko bi rekel, ker je veliko pridnih.

Katere načrte imate za bodočnost?

Predvsem igrati v ansamblu. Rad bi šel čim dlje v druge države in celine. Zadnje čase učim klavir in kitaro in bi s tem delom želel nadaljevati.

Se ukvarjate s kakšnim športom?

Ko sem bil še otrok, sem treniral košarko, dokler nisem začel univerze. Zadnje čase pa se posvečam teku.

Katera je vaša skrita želja?

Nimam skritih želja. Želim si posebno kitaro, ki stane veliko in je zelo lepa. Tisto bi želel. Tista je moja edina skrita želja.

nazaj na kazalo

©Copyright 2000 COŠ "PINKO TOMAŽIČ;" Trebče- Trebiciano /Trst-Trieste ITALY ( last updated December 12, 2000 ) website: http://www.geocities.com/solatomazic WEB editor:RK
pišite nam/ scriveteci