Vesel sem in zadovoljen, da lahko na pot pospremim pomembno delo mladih src in glasov.

Veliko ur je bilo potrebnih, da so se lahko oglasile kolednice iz domačih

krajev – brez prostovoljnega dela in zagnanosti pač to ne bi bilo mogoče. Pa tudi veliko vere v končni cilj je potrebno za urasničititev tako obsežnega načrta in idealizma, ki učiteljskem zboru osnovne šole Pinka Tomažiča prav gotovo ne manjka.

In sedaj je zgoščenka pred nami. Polna otroške igrivosti in iskrenosti, pa tudi zasanjanih intimnih trenutkov ne manjka. Bogata v glasbenem sporočilu in izredno prepričljivo in dognano izvedena.

če pomislimo, da sodelujejo pri izvedbi vsi učenci šole, lahko trdim, da je to velik dosežek vseh izvajalcev.

Želel bi, da bi jo velikokrat poslušali v družinskih krogih v dolgih jesenskih in zimskih večerih. To je glasbeno sporočilo in voščilo učencev osnovne šole Pinka Tomažiča, ki jim lahko za opravljeno delo vsi iz srca čestitamo.

Matjaž Šček

Rodila sem se v Trstu, doma sem iz Trebč.

V istem poslopju ,kjer jo vi

.

Trenutno delam na Glasbeni Šoli v Sežani.

Kje ste se šolali?

Opravila sem osnovno šolo v Trebčah, srednjo šolo na Opčinah, nato sem se vpisala na Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu. Med tem časom sem učila klavir pri Glasbeni matici. Opravila sem maturo na liceju in diplomirala iz klavirja.

Ko sem bila še otrok, je Glasbena matica odprla podružnico v Ljudskem domu v Trebčah.Vadili smo na klavir, ker ga doma nismo imeli. Zeblo je, a smo potrpeli.

Klavir.

Najprej na podružnici Glasbene matice v Trebčah. Ko so to ukinili, sem hodila v Trst (ul. Ruggero Manna). Zdaj so se preselili v nove prostore v Rojan, ker so bili ti prostori stari.

Od 2. ali 3. razreda osnovne šole.

Poznam samo klavir.

Skladb je veliko in vsaka je po svoje lepa. Ne morem se opredeliti samo za eno.

Velja isto.

Tega se nisem še nikoli lotila. Ne.

Ne. Izkušnja, ki sem jo imela z vami, je zame prva.

Kot pianistka ne nastopam več. Odločila sem se za poučevanje.

Zanimivo bi bilo. Moj inštrument pa je specifičen, samostojen.

Moj mož. Seveda obstajajo boljši na svetu. Med tistimi pa, s katerimi sem delala kot pevka, mi najbolj ustreza.

Obstaja ogromno tipov pevcev. Nekateri so mi zelo všeč.

Nekdo prihaja občasno k meni in se skozi igro učimo. To je Simon, ki je tudi zelo priden. V sežanski glasbeni šoli učim štiri otroke in poleg tega bom začela korepetirat.

Nimam veliko načrtov. Rada bi opravljala lepo svoje delo. Bila bi mirna in zadovoljna, če bi vse ostalo tako, kot je sedaj.

Na blinku, kjer so mesili kruh, je pisalo: Od kraja ženina vzela, kot čebelica ga zbirala bo.

Te besede so stare 150 let. Napisali so jih naši predniki. Moja babica ni znala pisati ne brati, je pa znala prebrati preko figure.

Pesmica govori o lešnikih in orehih. Lešniki in orehi zrastejo sami. Da mi ugotovimo, kaj je v njih, jih moramo odpreti, streti.

V košarico sem dala velikonočna jajčka. To je pa sad človeka.človek mora naravo doumeti in prodreti radovednost in znanje. To je pomen Neme pesmi. Beseda izhaja iz pradavnine, danes imamo televizijo, računalnik.

Danes je beseda bolj živa.

Moja prva pesem je bila Trgovina besed. Objavljena je bila leta 1982. Napisala pa sem jo veliko prej.

Pisanje ni moj poklic, ni moje delo.

Jaz sem čutila, da moram nekaj izraziti, nekaj upodobiti, ta je bila moja velika želja. Želela sem iti v besedo. Sedem za mizo in pišem.

Ko je pesem končana, imam občutek, da ni končana, da moram še nekaj dodati. In dokler ne čutim, da je popolna in da je končana, nimam miru.

Živim na Opčinah komaj eno leto, prej pa sem 27 let srečno živela v Trebčah.

Najbolj čudna je bila prva pesem. Stara sem bila osem let. Deževalo je in je posijalo sonce. Nastal je lep občutek in sem jo napisala. Sedaj se ne spomnim, katere so bile besede. Podobna je bila pesmici Sonček sije, dežek gre.

Sedaj pišem, rišem in tako je moje živlenje.

Zgodi se tudi, da pišem ponoči, samo ne za dolgo.

Včasih se zgodi, da se zbudim. Nenadoma si nekaj izmislim in vidim tudi celo poglavje. Takrat moram takoj vstati in nemudoma zapisati vsaj ključne besede.

Pred kratkim sem spoznala, da lahko pišem pesmi za otroke. So otroške in niso še, toda vem, da bodo postale vedno boljše, za otroke bolj razumljive.

Ko sem bila stara osem let. Takrat sem napisala prvo pesem. Potem sem za nekaj časa opustila pisanje, kasneje sem ponovno začela pisati pesmi.

Mislim, da že dojenček nekako živi pesem, ko mu mamica poje uspavanke in pesmice, da se dobro počuti, čeprav še ne razume.

Ne. V šoli so nas učili o Prešernu. Ampak to čutenje, kar bi radi napisali, to pride samo. čas dopolnjuje besede, sčasoma postajamo bolj izkušeni, spoznavamo nove strvari in vse to pomaga.

Morda Trst. Ima čuden naslov.

Živela sem zelo čudno in določenih stavri nisem razumela. Kasneje sem poiskala take besede, da sem lahko izrazila to čutenje.

Bila sem vesela da živim, voda in kruh mi veliko pomenita; biti ob vodi in kruhu pomeni radost življenja.

če se vam včasih zdi beseda kot črnobela fotografija, morate vztrajati in napisati lastno pesmico, ker potem nujno nastane barvna in živa.

Trenutno živim v Trstu, doma pa sem iz Trebč ( od Štavalinov).

Sem gledališki igralec in se ukvarjam z gledališčem.

Vrtec sem opravil v Trebčah, šolo tudi ( takrat ni bila celodnevna), srednjo šolo na Opčinah, višjo (oddelek za geometre) pa v Trstu. Nato pa nisem vedel,ali naj se odločim za študij za arhitekta ali gledališkega igralca. Prijavil sem se k sprejemnim izpitom na Akademiji v Ljubljani. Nato sem štiri leta obiskoval Akademijo za gledališče, radio, film in TV. Opravil sem vse izpite, sedaj pa končujem diplomo. Že tri leta delam v gledališču v Trstu.

Do sedaj sem igral samo vlogo palčkove mame.

Da, vsak bi to rad postal. Nekaj izkušenj že imam iz Akademije. Večjo vlogo sem imel v filmu ”Outsider“. Ob dvestoletnici Prešernovega rojstva nastopam v nadaljevanki. Rad bi postal filmska zvezda, ker si kot tak znan, imaš veliko denarja….Je pa velika konkurenca. Imeti moraš tudi srečo.

Redno nastopamo v Sloveniji , potem še na Slovaškem, v Makedoniji, v Bosni, v Sarajevu in v Avstriji.

Ne, tega se še nisem lotil. Moral bi še malo dozoreti. Imeti je treba tudi talent, kar vsem ni dano. Zaenkrat tega nisem še sposoben.

Do sedaj skoraj na vseh predstavah, v teh pa, ki so namenjene otrokom, še bolj. Otroci so zelo zahtevna publika. Otroci pokažejo, če jim je predstava všeč, se zabavajo. Vi nimate zadržkov, se sprostite in uživate.

Med sezono se koncentriram na tekst in nimam časa, da bi bral druge stvari. Veliko pa berem poleti na plaži. Prebiram romane, poezije…

Veliko je vlog, ki bi jih nekdo rad igral. Vloge si ne izberemo sami, ampak smo odvisni od drugih.

Zadnja je bila ” Dnevnik Ane Fank“ , v kateri sem igral hudobnega nacista, ki na koncu pride in nažene vseh iz skrivališča.

Ne. Najvažnejše gledališko srečanje v Sloveniji je Borštnikovo. Takrat dodelijo vrsto nagrad za najboljšo režijo, za najboljšega glavnega igralca, stranskega igralca…

Vam je bila všeč igrica ” Ti in jaz mali medo“ ?

Da, zelo rad igram za otroke. Otroci so tudi za nas vedno novo presenečenje. Večkrat nam gre na smeh, ampak moramo se zadržati.

Trenutno sem to malo zanemaril, ker nimam časa. Pri osmih ali devetih letih sem začel igrati saksofon pri vaški godbi v Trebčah. Nato sem obiskoval šest let godbeniško šolo. Zaradi pomanjkanja časa pa nisem nadaljeval. Naučil sem se igrati prečno flavto. Ob priložnosti zaigram tudi v gledališču. Zelo rad tudi pojem.

Ne vem, mislim, da ja. Ta leta so bila zame najlepša, kar sem jih preživel.

Zelo rad kolesarim, rad plavam, v morju in v bazenu. Rad hodim v fitness.

V glavnem so bile to otroške pesmi, ki smo jih peli v otroškem vrtcu in šoli.

Najraje igram fagot, včasih tudi klavir in kitaro.

Najprej sem prebral poezijo Vaše vaščanke Zlatke Obed, potem sem na klavirju sestavil glasbo, nato pa sem dodal še nekaj inštrumentov.

V glavnem mi je všeč vsa klasična glasba in predvsem glasba za pihala.

Seveda, doma imamo klavir in že kot otrok sem se ob njem zabaval.

S svojo glasbeno skupino NOMOS pripravljam koncert opernih arij. Nastopili bomo meseca maja.

Najprej sem začel igrati klavir doma s svojim očetom. Študiral sem tudi kitaro vendar sem študij opustil. Pri trinajstih letih sem na konservatoriju začel študirati fagot s profesorjem, vašim vaščanom, Vojkom Cesarjem; pozneje pa še klavir pri Glasbeni matici.

Upam, da se bo to res uresničilo. Sedaj igram večinoma s svojo skupino in v raznih komornih zasedbah in orkestrih. Najprej pa bi rad v najkrajšem času dokončal univerzo, kjer študiram leposlovje.

V Trstu.

Živim v Vižovljah, zraven Sesljana.

Poučujem kemijo na strokovni šoli. Obenem igram v raznih ansamblih.

Z glasbo sem se začel ukvarjati , ko sem bil star kot vi. Ko sem imel sedem, morda osem let, sem začel igrati klavir. Že prej sem ropotal z raznimi lonci, piskal na piščalko, kot verjetno delate tudi vi.

Sam sem se začel ukvarjati z glasbo, ker mi je bila zelo všeč.

Študiral sem klavir. Zadnja leta igram tudi kitaro.

Klavir sem se učil pri Glasbeni matici z raznimi profesorji. Predvsem se spominjam Aleksandra Rojca, ki je zelo priden koncertist.

Igram osemnajst let.

Kitaro.

Všeč mi je veliko skladb.

Kar zadeva klasično glasbo mi je všeč Richard Strauss, ki je bil sorodnik znanega Straussa. Pisal je romantične skladbe. Kar zadeva moderno glasbo so mi všeč razni kitaristi in skupina Toto.

Sam se učim jazz glasbo.

Da, s Kraškimi ovčarji. Z Zamejskim kvintetom smo ravnokar končali snemati ploščo v studiu, s skupino Nomos sem snemal božične pesmi.

Nastopamo v glavnem na Krasu, na južnem Tirolskem, v Nemčiji, v Avstriji, v Sloveniji, v južni Italiji in na Hrvaškem.

Rad bi šel v ZDA . Verjetno pa mi bo uspelo nastopiti v Avstraliji.

Da. Igral sem že v orkestru Glasbene matice. Zelo je lepo, ker je veliko ljudi, zabavaš se, med koncertom pa moramo biti resni. Poleg igranja je tudi družabnost.

Zelo mi je všeč Zubin Metha, kar yadeva klasično glasbo. Glede moderne glasbe, jazza itd. pa naš slovenski dirigent Big Benda RTV Slovenije Lojze Kranjčan.

Težko bi rekel, ker je veliko pridnih.

Predvsem igrati v ansamblu. Rad bi šel čim dlje v druge države in celine. Zadnje čase učim klavir in kitaro in bi s tem delom želel nadaljevati.

Nimam skritih želja. Želim si posebno kitaro, ki stane veliko in je zelo lepa. Tisto bi želel. Tista je moja edina skrita želja.