Danica Marc ima 90 let in živi v Borštu. Skoraj vsaka hiša v Borštu je imela krave in človeka, ki je šel v Trst z mlekom. Ze njena mati Ivana Cerneka in še prej babica Marija Marc sta nosili mleko v Trst. Ko je babica obolela, je mesto prevzela mati. Tudi ona je prodajala na Ul.Pascoli, takrat Ul.Istituto 46. Štiri nadstropja so bila vsa njihova. Potem je prodajala še na Ul.Canova in Ul. Conti. Iste "ventore" je prevzela potem tudi Danica. K njim je prišla kot domov. Babica in mati sta imeli vedno 18 ali 20 litrov, včasih tudi 25 litrov. Ce je bilo več mleka, ga je dala peljati. Včasih je dala vrč tudi v vojaški nahrbtnik ali "ruck". Vrči so držali 10, 12 ali 15 litrov, manjši tudi 2 litra. Leta 1960 je nesla okrog 100 litrov mleka, a ni bilo samo njeno. Peljala se je z avtobusom. Vrči so bili dobro zaprti. Dva sta bila z nosom, da se je lahko točilo, in trije so bili hermetično zaprti. Potem jo je zet peljal z avtom in pustil vrče v neki hiši, kjer je bila vratarica Slovenka. Za nazaj je s špagom zavezala vse vrče in na Trgu Impero šla na avtobus.
 |
Golida z Repenča |
Ko se je prišla babica Marija domov, so otroci stekli in jo vprašali:"Mate, ste prnesla kej?" in so ji pregledali vse žepe. Dala jim je bombone. Rada je imela otroke. Mati je imela ruto zavezano pod brado in je pekla kruh "bigce". Hodila je na Piacet, kjer je danes zlata Mati božja. Tam je ustavila svojo "mušo" in prodajala mleko in kruh. Ko je Danica imela štiri leta, je šla z njo v Trst in za domov, ker je bila reber, jo je dala na oslička. Tako je Danica prvič jezdila. Ko je bila Danica stara 12 let, je tudi mati hudo zbolela in je morala sama prodajati mleko dokler so dovolili. Imeli so dve ali tri kravce. Vsak dan je nosila mleko v Trst. Vzela je vrče, ki so držali 12 litrov. Takrat otroci niso dosti hodili v šolo. Vstajala je že ob šestih in hodila eno uro. Mleko je raznesla in včasih je pomagala družinam kot hišna pomočnica. Pot je bila slaba; šla je do Katinare ali "Cetnare" na Rocol, pri gostilni Spetič zavila na levo in po rebri dol na Montebello. Ce je bila velika burja, so šle mlekarice dol po Rocolu, ker je v zavetju. Odjemalce je imela pri Sv.Ani, na Ul.Donadoni, Ul. Ugo Foscolo in Ul.Pascoli. Mlekarice so prihajale tudi iz Beke dol u Botač in od tam so šle čez železnico z oslički in bisagami. Bisage so bile močne. Ko je bila huda zima, so morale iti na Socerb. Tudi v Zabrežcu so nekatere imele oslička ali "mušča" in "užec" do leta 1943. Med vojno je bilo hudo in niso šle več z vozicem. Po vojni so hodile z vlakom, ki je peljal do Drage in zavil v Trst. Ustavil se je pri Sv.Ani in Sv.Andreju. Z vozičkom so šle Krstina in Helca Martnjačeva, ki so imele oslička in voziček. Potem so šle z "mašino" z Jezera. Danica je mleko prodajala po 80 "čentežimov". Denar so uporabljali za kruh in sladkor. Včasih so krave dajale manj mleka. Kadar je bila krava breja, ni imela dovolj mleka, zato je Danica kupovala mleko od drugih mlekaric. Zgodilo se je tudi, da ga je morala kupiti v mlekarni samo zato, da ne bi izgubila odjemalcev. Odjemalci so bili Slovenci in Italijani, a več je bilo naših.
Leta 1929 je bila huda zima, ki se je začela 10. februarja. Temperatura je bila 17 stopinj pod ničlo. Ob sedmih je Danica prišla v Trst. Šla je dol po Rocolu in veter je tako močno pihal, da se je morala držati za drevo, dokler ni nehalo. Takrat ni mogla nazaj in je morala ostati v Trstu tri dni. Je bilo hudo in burja je pihala 130 km na uro. Spala je pri dobrih odjemalcih. Tam je prala, nesla drva iz kleti v stanovanje in pomagala družini. Bila je kot doma, saj so bili Slovenci po imenu Škornik. Zdaj so vsi pomrli. Po treh dneh jo je prišel iskat oče. Tudi leta 1955 je bila v Trstu močna burja, ki je pihala 180 km na uro. Bilo je toliko snega, da je Danico pospremil mož.
Naslednjega dne je močna burja prevrnila vozove lesa, premoga in sena"Komisarni" so mlekarice lovili, pregledali vso mleko, vrče in dajali globe. Prepovedali so jim prodajo mleka. Zadnja leta so toliko naredili, da niso mlekaricam dovolili prodajati mleko. Zadnja mlekarica v Borštu je bila leta 1980. Potem je hodil neki Marzotto. Z Botača sta bila tudi Juština in Pepi Kudrov, ki sta imela tri ali štiri krave. Nosila so do vlaka in potem do avtobusne postaje.
Leta 1959 je gospa Danica nesla mleko po Ul. del Monte, gor nad predorom, in ko je prišla na vrh, se je spotaknila. Vrči so se nagnili, mleko je steklo ven. Udarila je z glavo v tla in padla v nezavest. Neka gospa, njena odjemalka, je poklicala rdeči križ. Sedem dni je bila v bolnišnici in imela štiri štihe. Takrat ji je pomagala hči. Tudi ko si je zvila nogo, je morala hči prodajat, mleko. Ko je Danica ozdravela, ni našla več svojega vrča in izvedela je, da so ga ukradli. Potem je prevzela njena hči in za šest mesecev prodajala mleko. Kmalu se poročila in počasi so prodali "blago".