Nekaj malega o mleku Včasih je pomenilo imeti "kravo molznico", imeti enega izmed virov zaslužka. Bilo mi je 15 let, ko sem se vsak dan zjutraj, ob približno 5 uri, vozila s kolesom v Trst prodajat mleko. Seveda nisem bila edina, to so počeli večinoma vsi otroci takih let. V tistih časih so bili le redki otroci, ki jim je bila dana možnost šolanja. Denarja ni bilo, tako da smo se preživljali s kmetijami, ki pa seveda zahtevajo veliko dela in delovne sile. Prav zato smo otroci ostajali doma in pomagali staršem.V teh časih so bili redki, ki pri hiši niso imeli krave oziroma mleka. Količina mleka, ki ga je dala krava, je bila odvisna od načina in vrste hrane ter tudi od vrste krave.
Največ mleka je krava dala v času, ko se je pasla zunaj, seveda če je bila to krava molznica (molznica - vrsta krave). Krave smo molzli trikrat na dan, in sicer zjutraj, ob približno peti uri, nato okrog enih popoldan in ob približno osmih večer. Zelo pomembno je bilo, da si kravo dobro pomolzel, kajti če je v vimenih ostajalo mleko, je lahko prišlo do vnetja, zaradi česar je bilo potrebno poklicati živinozdravnika. Tega pa si sevada nihče ni želel, kajti gledali smo za vsak dinar.
Krava in teliček.Narisala Veronika Križman |
Dobra krava molznica je dajala približno 13 litrov mleka na dan.Kravo smo enkrat na leto"prepustili", kar pomeni, da se je parila. Ko se je izvalil teliček, je ta na začetku sesal kravje mleko, vendar ni nikoli posesal čisto vsega, tako da smo morali kravo "do čista pomolsti", in to prav zaradi že prej omenjenega vnetja.
Molža. Narisala Jessica Križmančič |
Nekaj tednov po izvalitvi je bilo mleko drugačno od normalnega mleka, in sicer bilo je "bolj švoh" in morda celo malo bolj rumene barve. Po domače smo ga imenovali "kalada".Čeprav je bilo mleka dovolj za vse, smo ga doma prav malo spili. Mleko je bilo treba nesti v Trst. V Trstu smo imeli svoje stranke. Tem družinam smo mleko vozili vsako jutro. Mleko sem vozila s kolesom, ki je bilo posebej izdelano za to priložnost. Imelo je "kontra pedal" in ob straneh zadnjega kolesa posebne nastavke, na katere smo polozili mleko in ga seveda še dodatno privezali. Nastavek je bil spredaj na balansi.
Čeprav je bilo mleka dovolj za vse, smo ga doma prav malo spili. Mleko je bilo treba nesti v Trst. V Trstu smo imeli svoje stranke. Tem družinam smo mleko vozili vsako jutro. Mleko sem vozila s kolesom, ki je bilo posebej izdelano za to priložnost. Imelo je "kontra pedal" in ob straneh zadnjega kolesa posebne nastavke, na katere smo položili mleko in ga seveda še dodatno privezali. Nastavek je bil spredaj na balansi. V Trstu oziroma na poti v Trst so nas včasih presenetili kontrolorji mleka, mislim, da smo jih takrat imenovali komisarji, ki so nam na licu mesta pregledali mleko. Če so ugotovili, da mleko ni dobro (ne ustreza predpisanim zahtevam), smo morali plačati kazen na licu mesta.
S kolesom v Trst. Narisal Amerigo Landi Cecotto. |
Mene je kontrola doletela samo enkrat in takrat je bilo mleko v redu. Posebno higieno je zahtevala posoda, v kateri se je hranilo oziroma prenašalo mleko. Ko smo prišli iz Trsta, smo vrče takoj oprali v leseni posodi z vodo, v kateri smo dodali sodo. Prali smo jih s cunjico, ki smo jo uporabljali samo za pranje take posode. Po pranju smo vrče dobro splaknili, jih ocedili ter pustili, da se sami dobro posušijo. Posode nismo nikoli brisali s suhimi cunjami.